Ta trditev je del širše trditve, da se ostali planeti segrevajo. Če bi se to res dogajalo v celotnem Sončevem sistemu, je edino Sonce lahko vzrok temu segrevanju – tudi na Zemlji.

Zanimivo je, da je teorija zasnovana na tako skopih podatkih – kaj pa vemo o podnebju na drugih planetih in njihovi zgodovini – še njeni zagovorniki so prezrli nekaj očitnih dejstev, ki govorijo proti njihovi teoriji. V zadnjih petdesetih letih se je Sončeva aktivnost nekoliko zmanjšala - Sonce izžareva manj energije. Z Zemljinega površja, pa tudi na vrhu ozračja, lahko precej natančno merimo aktivnost Sonca, zato je težko prezreti neskladje med dejstvi in trditvijo skeptikov, da Sonce povzroča dvig temperatur. 

Slika 1. Gostota toka Sončevega obsevanja nad Zemljinim ozračjem - moč, ki gre skozi ploskev, ki je pravokotna glede na smer žarkov. Vir podatkov o solarni konstanti v obdobju 1880-1978 je Solanki in od 1979 do 2009 PMOD.

Toda, če se je Sončeva aktivnost ustalila ali celo zmanjšala, kaj potem povzroča segrevanje drugih planetov? Se sploh segrevajo?

Planetov in lun, za katere trdijo, da se segrevajo, je skupaj približno osem v Sončevem sistemu od nekaj deset večjih teles v Sončevem sistemu. Nekateri, kot na primer Uran, se verjetno ohlajajo. Vsi zunanji planeti imajo mnogo daljše obhodne dobe od Zemlje, tako da je kakršnakoli opažena sprememba na njih lahko posledica letnih časov. Saturn in njegove lune potrebujejo 30 let, da obkrožijo Sonce, torej 30 naših let opazovanj Saturna pomeni samo eno Saturnovo leto. Uran ima 84 let dolgo obhodno dobo, njegova os pa je nagnjena za 98° glede na ravnino kroženja, tako da je na njem razlika med letnimi časi izjemna. Neptun ni po njegovem odkritju leta 1846 končal še niti prvega obhoda okrog Sonca.

Po trditvah skeptikov se naslednji planeti srečujejo s podnebnimi spremembami:

• Mars: ideja, da se Mars segreva, prihaja od nesrečne zamenjave pojmov vreme in podnebje. Na podlagi dveh fotografij, posnetih 22 let narazen, so naredili predpostavke, ki se niso izkazale kot zanesljive. Trenutno ni dokazov, ki bi podpirale trditev, da se Mars segreva. Več o Marsu ...
• Jupiter: ideja, da se Jupiter segreva, pravzaprav temelji na modelski simulaciji, saj niso zaznali nobenega segrevanja. Podnebni modeli napovedujejo, da se bo ob ekvatorju dvignila temperatura, a da se bo ohladilo ob polih. Verjamejo, da bodo te spremembe zaradi viharjev, ki se bodo združile v super-vihar, še močnejše. Ta proces bo zmanjšal prenos toplote na planetu. Skeptiki so spregledali, da takega pojava do sedaj nismo opazili in da modelirane spremembe poganja gibanje prahu in viharjev, ne pa Sončeva energija.
• Neptun: opažene spremembe svetlosti površja obeh, Neptuna in njegove lune Triton, so skeptiki uporabili za trditev o segrevanju obeh teles. Po njihovem mnenju je vzrok povečana Sončeva aktivnost. V resnici povzročajo spremembe v svetlosti letni časi, ki se spreminjajo zelo počasi. Vsakih 164 let prinese poletje na južno poloblo Neptuna več Sončeve svetlobe. 
• Pluton: segrevanja, ki so ga opazili na Plutonu, v resnici ne razumemo. Plutonove letne čase najmanj razumemo od vseh: od odkritja je minilo le tretjino njegovega leta, ki je dolgo za 248 zemeljskih. Poleg tega Plutona še ni obiskala nobena vesoljska sonda. „Dokaz“ podnebnih sprememb na Plutonu sestavljata samo dve meritvi in sicer ena iz leta 1988 in druga iz leta 2002. To je podobno, kot če bi vreme na Zemlji opazovali samo tri tedne na leto. Različne teorije domnevajo, da je pomemben dejavnik v temperaturni spremembi lahko zelo eliptična krožnica ali velik nagib vrtilne osi. Neka nedavna znanstvena razprava predlaga, da je podobno kot pri Neptunu vzrok v dolžini Plutonovega leta. Sončni sij na Plutonu je 900-krat šibkejši kot na Zemlji.

Trditve, da se telesa v Sončevem sistemu segrevajo zaradi povečane Sončeve aktivnosti, so očitno napačne. V zadnjih desetletjih se je Sončev izsev zmanjšala. Samo Pluton in Neptun izkazujeta povečano svetlost. Segrevanje, ki so ga pripisali ostalim telesom, ostaja nedokazano.