Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Donate

Twitter Facebook YouTube Pinterest

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
Keep me logged in
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Kolikšne so emisije CO2, ki jih povzroča človek, v primerjavi z naravnimi?

Kaj pravi znanost...

Naravno kroženje dodaja in odvzema CO2, da se vzdržuje ravnovesje; človeštvo pa prispeva dodaten CO2 in ga prav nič ne odvzema.

Trditev skeptikov...

"Oceani vsebujejo 37.400 milijard ton (Gt) raztopljenega ogljika, biomasa v tleh ga vsebuje 2000-3000 Gt. Atmosfera vsebuje 720 Gt CO2 in človekova dejavnost prispeva le 6 Gt. Oceani, tla in atmosfera neprestano izmenjujejo CO2, zato je dodatna obremenitev s strani človeštva neverjetno majhna. Majhna sprememba v ravnovesju med oceani in zrakom bi povzročila mnogo bolj resen dvig CO2 kot katerikoli, ki ga lahko povzročimo mi." (Jeff Id)

Pred industrijsko revolucijo je bila količina CO2 v zraku tisočletja dokaj nespremenjena. Vseeno pa se količina naravnega CO2 spreminja. Nastaja pri nekih naravnih procesih in se porabi pri drugih na naraven način.

Kot je razvidno s slike 1, naravni ogljik v zemlji in oceanih ostaja približno v ravnovesju, in tako je že dolgo časa – in to vemo, saj lahko izmerimo zgodovinske ravni CO2 v ozračju na dva načina: neposredno (z analizami ledenih strženov) in posredno (z nadomestnimi podatki).

Slika 1. Globalno kroženje ogljika. Številke predstavljajo pretok ogljikovega dioksida v gigatonah (Vir: Slika 7.3, IPCC AR4).

Toda, zamislite si, kaj se zgodi, ko se dodatni CO2 sprosti zunaj naravnega kroženja ogljika – z izgorevanjem fosilnih goriv. Čeprav je naša produkcija 29 gigaton CO2 drobcena v primerjavi s 750 gigatonami, ki krožijo v ogljikovem ciklu vsako leto, se ta kopiči v atmosferi, saj tla in oceani ne morejo vsrkati vsega dodatnega CO2. Okrog 40% tega dodatnega CO2 se absorbira. Preostanek ostane v atmosferi - današnja posledica je najvišja raven atmosferskega CO2 v zadnjih 15 do 20 milijonih let (Tripati, 2009). (Za naravno spremembo koncentracije CO2 za 100 ppm je normalno potrebno od 5000 do 20.000 let. Za sedanje povečanje za 100 ppm pa je bilo potrebno le 120 let).

Izpusti CO2, ki jih povzroča človek, so na glavo postavile naravno ravnovesje pri kroženju ogljika. V času od predindustrijske dobe je človek povečal količino CO2 v atmosferi za eno tretjino in s tem ustvaril umeten vpliv na globalno temperaturo, kar povzroča segrevanje planeta. Čeprav je količina CO2 iz fosilnih goriv le majhen prispevek h globalnemu kroženju ogljika, se ta dodaten CO2 kopiči, saj naravno kroženje ogljika ne more absorbirati vsega dodatnega CO2.

Raven atmosferskega CO2 se dviguje zaradi dodatnega CO2, ki nastaja zlasti pri kurjenju fosilnih goriv, in to dvigovanje se pospešuje.

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



The Consensus Project Website

TEXTBOOK

THE ESCALATOR

(free to republish)

THE DEBUNKING HANDBOOK

BOOK NOW AVAILABLE

The Scientific Guide to
Global Warming Skepticism

Smartphone Apps

iPhone
Android
Nokia

© Copyright 2014 John Cook
Home | Links | Translations | About Us | Contact Us