Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Support

Twitter Facebook YouTube Mastodon MeWe

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Led se ne tali.

Kaj pravi znanost...

Masa ledu se pospešeno zmanjšuje na Grenlandiji, Antarktiki in v svetovnem merilu na vseh ledenikih na kopnem. Pospešeno se zmanjšuje tudi arktični morski led. Izjema je samo morski led na Antarktiki, ki raste, kljub segrevanju Južnega oceana. To je posledica lokalnih dejavnikov, ki so edinstveni za to območje.

Trditev skeptikov...

Zahvaljujoč hitrim spremembam v zadnjih mesecih je sedaj nivo globalnega morskega ledu enak tistemu izpred 29 let, torej leta 1979. V bistvu je stopnja prirastka ledu po poročanju Raziskovalnega centra za podnebje na Arktiki od septembra dalje najhitrejša, odkar merimo spremembe, bodisi navzgor ali navzdol (Daily Tech).

Slika 1 prikazuje satelitske meritve ledene mase na Grenlandiji od aprila 2002 do februarja 2009 (Velicogna, 2009). Modra črta s križci prikazuje mesečne vrednosti ledene mase glede na referenčno vrednost. Z rdečimi križci je označen glajen potek, brez sezonske spremenljivosti. Zelena črta pa je najbolje prilegajoči se kvadratni trend, na osnovi katerega lahko trdimo, da se masa ledu na Grenlandiji pospešeno zmanjšuje s pospeškom okoli 30 Gt/leto2 (Gt ustreza milijardi ton). V zadnjih devetih letih se je izguba ledne mase na Grenlandiji podvojila. Več o Grenlandiji ...

 

Slika 1. Časovni potek spremembe mase ledu grenlandske ledene plošče, kot jo je ocenil par satelitov GRACE za obdobje od aprila 2002 do februarja 2009. Nefiltrirani podatki so modri križi. Podatki z izločeno sezonsko spremenljivostjo (13-mesečno okno za glajenje) so prikazani kot rdeči križi. Najbolje prilegajoči kvadratni trend je prikazan kot zelena črta. (Velicogna, 2009).

Na sliki 2 so prikazane meritve sprememb kopenskega ledu na Antarktiki za obdobje od aprila 2002 do februarja 2009 (Velicogna, 2009). S časovnega poteka lahko razberemo, da se izguba ledu povečuje s pospeškom okoli 26 Gt/leto2. Led na Antarktiki ima pomembno vlogo pri skupnem prispevku k višini morske gladine. Ta prispevek nenehno in hitro narašča.

 

 

Slika 2. Sprememba ledu na ledenem pokrovu Antarktike od aprila 2002 do februarja 2009. Modra linija s križci predstavlja mesečne vrednosti. Z rdečimi križci je označena linija brez sezonske spremenljivosti. Zelena črta pa je najbolje prilegajoči kvadratni trend (Velicogna, 2009).

Globalno gledano se ledeniki krčijo, tako po površini kot debelini. Taljenje se je dramatično povečalo od sredine 90-ih let 20. stoletja. V ameriškem Državnem središču za podatke o snegu in ledu (National Snow and Ice Data Center, NSIDC) so izračunali globalno spremembo v prostornini ledenikov – njihovi rezultati kažejo, da se ledeniki krčijo z nezadržno hitrostjo. Več o ledenikih ...

 

Slika 3. Letna sprememba povprečne debeline ledenikov po svetu (leva os predstavlja spremembo v vodnem ekvivalentu v metrih na leto) in desna kumulativno vrednost v metrih. Prikazani podatki temeljijo na meritvah mase, utežene s površino posameznih ledenikov. Datumi pomembnejših ognjeniških izbruhov so prikazani s črnimi puščicami, saj ima povečana vsebnost aerosolov v stratosferi, ki je posledica izbruhov, hladilni učinek na podnebje. Rdeča puščica poudarja spremembo trenda volumna (vir: NSIDC).

Globalno segrevanje ima jasno viden dolgoročen vpliv na morski led na Arktiki. Kljub temu, da podnebni modeli napovedujejo, da se bo arktični morski led še naprej talil kot posledica povečanja izpustov toplogrednih plinov, presega zdajšnji ritem taljenja ob koncu sezone napovedane vrednosti za približno faktor 3 (Stroeve 2007). Več o arktičnem ledu ...

 

 

Slika 4. Obseg arktičnega morskega ledu v septembru (tanka, svetlo modra črta) skupaj z dolgoročnim trendom (debela, temno modra črta). Obseg morskega ledu je opredeljen kot površina območja, kjer led prekriva vsaj 15 % površine morja (vsota posameznih majhnih območjih, kjer se izračuna stopnja pokritosti z ledom).

Edina izjema omenjenega vzorca pospešene izgube morskega ledu je morski led na Antarktiki. Satelitske meritve od leta 1979 dalje kažejo na rahlo povečanje količine te vrste ledu in to kljub dejstvu, da se Južni ocean segreva hitreje kot preostali svetovni oceani. V obdobju 1955–1995 so se oceani na globalni ravni segrevali s hitrostjo okoli 0,1 °C na desetletje; v Južnem oceanu je bilo segrevanje večje, okoli 0,17 °C na desetletje. Torej ne samo, da se Južni ocean segreva, segreva se hitreje od svetovnih trendov.

Če se torej Južni ocean segreva, zakaj se površina morskega ledu na Antarktiki povečuje? Obstaja več dejavnikov. Eden od njih je, da se zaradi luknje v ozonski plasti nad južnim tečajem in okolico krepijo ciklonski vetrovi, ki pihajo čez Antarktiko. Veter potiska morski led naokoli, nastajajo področja odprtega morja, znana kot "polineje". Več teh "polinej" vodi do povečanega nastajanja morskega ledu. Še en pomemben dejavnik je sprememba v cirkulaciji v oceanih, kar povzroča, da se manj toplote prenaša iz globljih, toplejših plasti navzgor. Morski led se zato manj tali. Glej še: Ali se masa antarktičnega ledu zmanjšuje ali povečuje?

 

 

Slika 5. Temperatura zraka nad z ledom pokritimi področji v Južnem oceanu (zgoraj) in obseg morskega ledu, izmerjen s sateliti (spodaj) (Zhang, 2007)

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



The Consensus Project Website

THE ESCALATOR

(free to republish)


© Copyright 2024 John Cook
Home | Translations | About Us | Privacy | Contact Us